Kako je s potresno varnostjo objektov v Sloveniji?

Potres je naravni pojav, ko v Zemljini notranjosti pride do lomljenja litosferskih plošč, pri katerem se sproščena energija razširja v obliki seizmičnega valovanja, ki ga na površju doživimo kot tresenje tal. Z današnjim znanjem seizmologije ne zmoremo vnaprej napovedati natančnega časa, kraja in niti moči potresa. Prav tako za mnoge objekte težko ocenimo, kako so bili zgrajeni in vzdrževani. Kljub temu lahko precej zmanjšamo potresno ogroženost in ublažimo posledice potresov. Na potres se lahko pripravimo predvsem tako, da objekte gradimo in  saniramo po predpisih in jim tako povečamo potresno odpornost.

Po potresu v Ljubljani leta 1895 so izšli prvi tehnični predpisi »Stavbinski red za občinsko ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane«. V tem predpisu so bili zajeti konstruktivni napotki tudi o načrtovanju potresno varnih objektov. Od leta 2008 naprej za projektiranje uporabljamo karto projektnega pospeška tal in Eurocode 8, ki je sprejet na območju celotne Evropske unije. Ker so zahteve le-teh bistveno strožje od zahtev prejšnjih predpisov, mnogo objektov izpred leta 2008 ne ustreza sedanjim zahtevam potresne varnosti.

Primarne posledice potresa, ki nastanejo neposredno po potresu, izvirajo iz poškodb in rušenja stavb. Za omejitev primarnih posledic je potrebno upoštevati tehnične predpise pri novogradnji in prenovi obstoječih objektov. Sodobni predpisi za potresno odporno gradnjo zahtevajo zaščito  človeških življenj, omejitev škode in zagotovitev obratovanja pomembnih javnih objektov, tako so vsi novejši objekti projektirani v skladu s sprejetim Eurocode 8. Med potresom se objekt lahko poškoduje, ne sme se pa porušiti in s tem povzročiti človeških žrtev. Obseg poškodb je odvisen od nosilnosti konstrukcije, odpornost proti porušitvi pa zagotavlja njena duktilnost, lastnost, ki zagotavlja ohranitev celovitosti objekta in sposobnost prenosa navpične obtežbe kljub večjim potresnim poškodbam.

Pri obravnavi in utrjevanju obstoječih objektov je potrebno izvesti protipotresno utrditev konstrukcije. Priporočljivo je, sploh pri objektih daljšega obstoja, da se vzporedno z energetsko sanacijo objekta, ki je danes močno v porastu, sanira in učvrsti tudi konstrukcija objekta. Potresno ranljivejši so predvsem starejši objekti, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo prvih potresnih predpisov in zelo redko vsebujejo vertikalne in horizontalne armirane ojačitve in ostale protipotresne rešitve, ki objekt naredijo potresno bolj odporen in varen.