Ponavadi enačimo vrstne hiše s hišami v nizu, vendar pa poleg vrstnih hiš poznamo tudi atrijske in verižne hiše v nizu. Razlika med njimi je predvsem v postavitvi posameznih stanovanjskih enot in oblikovanju hiše.

Najbolj poznana oblika hiš v nizu so vrstne hiše, to so enostanovanjske hiše v nizu, ki so zgrajene zaporedno in imajo enake gabarite. Posamezna enota se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Posebnost vrstnih hiš je tudi, da če se gradi nov niz, mora imeti ta najmanj tri hiše. Prav tako moramo upoštevati še sledeče, kadar se gradijo tri ali več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
Verižne hiše so zelo podobne vrstnim hišam, prav tako imajo enake volumne, oziroma gabarite in se posamezna stanovanjska enota stika s sosednjo. Od vrstnih hiš pa se ločijo po zamikanju posameznih stavb, kar prispeva k členjenju niza. Kar pomeni, da imajo posamezne stanovanjske enote večjo zasebnost, saj dobijo bolj individualne vrtove, oziroma vhode. Ostala pravila so enaka kot pri gradnji vrstnih hiš.
Še tretja oblika hiš v nizu so atrijske hiše. Tudi te hiše so postavljene v niz in imajo enake volumne kot sosednji objekti, s katerimi se stikajo. Od vrstnih in verižnih hiš pa se razlikujejo, saj imajo ograjeno notranje dvorišče ali atrij, v katerega so orientirani bivalni stanovanjski prostori. Ponavadi so atrijske hiše oblikovane v L in skupaj z ograjo tvorijo atrij, lahko pa so tudi normalnega podolgovatega tlorisa in je atrij le ograjen z zidom. Če se gradi nov niz atrijskih hiš, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri atrijske hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.

Boš gradil/a? Iščeš nepremičnino?