Zazidljiva parcela, ravna ali na hribu?

Gradnja hiše na ravni parceli je bolj enostavna, kot gradnja na hribu. Postopek je lažji že pri samem načrtovanju, saj ni potrebno upoštevati padca hriba in spreminjajočih se kot terena pri zakoločbi. Težji del gradnje na hribovitem terenu pa je sama izvedba. Če je padec terena majhen, lahko tega zravnamo, tako da teren nasujemo ali odkopljemo in dobimo raven podstavek. Večji problem se pojavi, ko je teren bolj strm. Takrat moramo narediti prvo etažo objekta vkopano ali se poslužiti temeljenja s stopničastimi temelji. Težja je tudi izvedba same zunanje ureditve, prilagajanje elementov zunanje ureditve terenu, kot na primer tlakovanj, teras, dovozov in podobno. Ker je gradnja hiše na hribu toliko bolj kompleksna, je ta seveda tudi dražja. Okvirno lahko računamo, da bo hiša na poševnem terenu, za med 5 in 20%, dražja kot hiša na ravni parceli.

Kljub temu, da je hiša na parceli na hribu dražja, pa je lahko ta veliko bolj zanimiva. Objekt, ki je pozicioniran na hribu, je ponavadi višji od ostalih objektov in omogoča lepe poglede v dolino. Če je ta orientiran na južno stran, omogoča tudi dobro osvetlitev prostorov. Predvsem pa je lahko hiša, ki je postavljena na hrib lahko arhitakturno zanimiva, na primer ena etaža je lahko delno vkopana, druga pa je na njo postavljena, tako imata obe direkten dostop na teren. Prav tako so lahko zelo zanimivi zunanji ambienti, ki so razpostavljeni po terenu in tako edinstevno oblikovani. Gradnja na hribu je pozitiven izziv vsakemu arhitektu in pozitivno bivalno okolje za vsakega uporabnika.