Gradnja hiše, po meri ali ne?

Na arhitekturo objekta v veliki meri vpliva tako mikro, kot tudi makro lokacija. Dodatno pa naše možnosti izražanja pri snovanju objekta omeji tudi prostorski plan.

Na primer, če kupimo parcelo v alpskem svetu, ne moremo na njej zgraditi tradicionalne primorske hiše. Arhitekturna krajina, ki je bolj izrazita, vasi na primorskem ali v alpskem svetu, zahtevajo, da se jim v oblikovanju prilagodimo. Da se bo naša hiša ustrezno vklapljala v obstoječ prostor skrbi Spomeniško varstvo, ki za parcelo lahko predpiše omejitve.

Prav tako, če, na primer, teren parcele od enega konca do drugega pade za 5 m, moramo bodočo hišo prilagoditi obstoječi situaciji, kar pogosto narekuje tudi prostorski plan. Tako naravno, kot tudi kulturno bližnje okolje tako narekuje določene prilagoditve arhitekture.

Pri nakupu parcele pa je potrebno podrobno prebrati tudi lokacijsko informacijo, ki je povzetek prostorskega načrta. Ta lahko namreč narekuje določene oblikovalske smernice. Na primer, v bolj ruralnem okolju je pogosto določeno razmerje tlorisa objekta, postavitev in naklon strehe ter dvokapnost strehe. Splošno pa lahko prostorski načrt predvidi tudi višino kolenčnega zidu, razmerja stranic oken, etažnost objekta, maksimalno višino ali celo dvig pritličja. Potrebno je poudariti tudi, da je za posamezno parcelo lahko določeno, kakšne barve ali materialov mora biti fasada hiše, ki bo stala na njej. O teh omejitvah se je potrebno pozanimati in prebrati lokacijsko informacijo ali pa se o njih pogovoriti s strokovnjakom, arhitektom.

Ne glede na število omejitev, pa se vedno da zasnovati hišo, naj bo ta individualna, prostostoječa, stanovanjski dvojček ali vrstna hiša, ki upošteva način življenja posameznika in je oblikovana po njegovi meri.