Prezračevana fasada

Objavljeno: 16.05.2019

Načrtovanje hiše, Arhitektura in načrtovanje hiše

Prezračevana fasada je na prvi pogled privlačna predvsem zaradi neomejenih estetskih možnosti, ki jih dajejo različni materiali, ki jih je možno vgraditi kot zaključni sloj. Prednosti prezračevane fasade pa niso omejene le na estetiko, ampak se kažejo predvsem pri zdravem in udobnem bivanju, pri energetski učinkovitosti objekta, ter predvsem pri trajnosti takšne fasade.

Gradnja hiše prinaša visoke stroške, zato za izvedbo kakovostne fasade, ki predstavlja obraz naše nepremičnine pogosto namenimo minimalna možna sredstva. Prav zaradi tega je večina fasad individualnih hiš in projektov za trg oblečena v tankoslojno kontaktno fasado oziroma omet, ki pa dodatne stroške prinaša na dolgi rok, saj moramo že po nekaj letih osvežiti barvo. Temu bi se lahko izognili v kolikor se bi že v začetku odločili za nekoliko dražjo in kakovostnejšo fasado. Prezračevana fasada velja v primerjavi z običajno fasado za nekoliko  dražjo investicijo, njene prednosti pa niso omejene le na trajnost, ampak se poznajo tudi na zdravem in udobnem bivanju ter tudi pri energetski učinkovitosti objekta.



Kaj je prezračevana fasada?

Prezračevane fasade se od klasičnih kontaktnih fasad ločijo po tem, da je med toplotno izolacijo in zaključno fasadno oblogo prezračevan zračni sloj širok od 4 do 5 centimetrov, kar omogoča kroženje zraka med zaključnim fasadnim slojem in izolacijo.

Pri izvedbi prezračevane fasade se na nosilno konstrukcijo objekta, ki je lahko armirano betonski, opečni ali lesen zid namesti kovinska ali lesena podkonstrukcija. Na zidno površino se nato s čepi pritrdi toplotna izolacija, ki se mora medsebojno tesno prilegati in onemogočati prehod toplote ob podkonstrukciji. Za toplotno izolacijo pri prezračevanih fasadah so primerni le materiali, ki ne vpijajo vlage in so paroprepustni. Običajno se uporabljata steklena in kamena volna, medtem ko je uporaba ekstrudiranega in ekspandiranega polistirena bolj redka. Pravilno nameščena termoizolacija se pred vgradnjo finalne fasade zaščiti z vetrno - vodo odbojno zaporo, ki ščiti termoizolacijo pred prodorom meteorne vode in omogoča prehod vodne pare na površje.

Na koncu je potrebno na predpripavljeno podkonstrukcijo namestiti še finalno fasadno oblogo, tako da se med toplotno izolacijo in finalno oblogo pusti nekaj centimetrov prezračevalnega sloja, ki mora imeti na spodnji strani odprtino za zajem zraka, na vrhu pa odprtino za izpust.



Kakšne so prednosti?

Zračni sloj s kombinacijo kamene ali steklene volne za termoizolacijo, zagotavlja paroprepustnost ovoja objekta,  kar omogoča boljše izsuševanje vlage iz objekta, ki ustvarja pogoje za razvoj alg in plesni. Takšen sistem fasade poleti preprečuje pregrevanje notranjih prostorov, saj se toplota, ki je posledica obsevanja fasade s sončnimi žarki pred stikom s toplotno izolacijo ventilira v prezračevanem kanalu, pozimi pa dodatni zračni sloj preprečuje prehitro ohlajanje objekta. Prezračevana fasada je primerna tudi za objekte, ki se nahajajo na hrupnih območjih, saj zaradi svoje sestave nudi boljšo zvočno izolativnost. V zagovor prezračevane fasade govori tudi dejstvo, da se pogosto uporablja na večjih javnih objektih, kjer želijo investitorji zmanjšati stroške vzdrževanja na dolgi rok.


Materiali in cena

Takšna fasada je privlačna predvsem zaradi neomejenih estetskih možnosti, ki jih dajejo različni materiali, ki jih je možno vgraditi kot zaključni sloj. Za zakljični sloj lahko uporabimo različne materiale, kot na primer les in kamen v različnih oblikah, vlakneno-cementne plošče, raznolike kompozitne plošče, steklo, zidake, klinker plošče, aluminij ter druge rjaveče in nerjaveče pločevine. Možnosti je veliko, omejitev pa v praksi pogosto predstavlja cena.

Cena prezračevane fasade, z vključeno termoizolacijo debeline 20 cm, podkonstrukcijo ter montažo se giblje med 100 in 150 EUR/m2. Cena je odvisna od vrste podkonstrukcije – lesena ali kovinska in vrste zaključnega sloja. Za primerjavo, cena kontaktne fasade z vključeno termoizolacijo debeline 20 cm, znaša od 40 do 60 EUR/m2.

Boš gradil/a? Iščeš nepremičnino?

PRIJAVI SE
COINHAB PROJEKTI
Projekt večstanovanjska stavba na Brdu

29.05.2015

Ljubljana - Vič, Brdo

36

Večstanovanjska hiša na Viču

25.09.2023

Ljubljana - Vič, LJ-Vič

Stara hiša s parcelo Šentvid

16.11.2021

Ljubljana - Šiška, Šentvid

2