Kdo gradi kolektivno stanovanjsko gradnjo?

V Sloveniji je okrog 70 % stanovanjskih enot po tipologiji individualnih enodružinskih hiš, po podatkih Eurostata Evropskega statističnega urada. Če se primerjamo z drugimi državami, nas premaga le še Hrvaška. Približajo pa se nam države, kot npr. Norveška, Danska, Madžarska, Romunija, Avstrija in Slovaška.
Kolektivnega stanovanjske gradnje je v Sloveniji precej manj. Ostalih okvirnih 26 % je stanovanj v blokih, le preostale 4% pa je vrstnih hiš, dvojčkov in podobnih tipologij. Drugod po Evropi je stanje zelo različno, npr. v državah, kot so Estonija, Španija, Latvija in Švica prevladujejo stanovanja v blokih, na Nizozemskem, Angliji in Irskem pa je največ vrstnih hiš.

Kljub temu, da je v Sloveniji manj kolektivne stanovanjske gradnje, pa se ta gradi vse pogosteje. Raste predvsem odstotek vrstnih hiš in dvojčkov, ki predstavljajo dober kompromis, saj nudijo skorja ugodje individualne hiše z vrtom, za sprejemljivo ceno. Največji problem kolektivne gradnje v Sloveniji pa je, da to oblikujejo investitorji, ki gradijo za trg, developerji. Tako ima ta višjo ceno, prav tako pa ni oblikovana glede na želje ljudi, bodočih stanovalcev. Prav tako pa je odstotek investitorjev, ki gradijo gradnjo za trg tako od leta 2008 izjemno upadel. Kolektivna stanovanjska gradnja se v Sloveniji tako skoraj ne gradi več. Ali obstaja alternativa? V zahodnih državah, vzamimo za primer Nizozemsko, pa obstajajo tudi drugi načini kako do kolektivne stanovanjske gradnje. Tako na Nizozemskem poznajo kolektivno privatno gradnjo, kjer se zbere skupina privatnih investitorjev, ki so tudi bodoči stanovalci. Ti si tako sami, s pomočjo arhitekta, zagotovijo svojo stanovanjsko enoto. Oblike zasebnih kolektivnih projektov pa so prisotne tudi drugod po Evropi, predvsem V Švici, Avstriji, na Danskem in v Nemčiji so te v obliki Kooperativ. Splošno pa se odstotek private kolektivne gradnje v Evropi veča, saj se tako poveča tudi vpliv stanovalcev na končno stanovanje.