Boljša izraba zemljišča, dvojček

Klasična postavitev prostostoječega enodružinskega objekta je ponavadi sredi parcele. Do tega pride zato, ker mora biti objekt od vseh štirih meja oddaljen vsaj 4 m. Problem je še posebej izrazit pri manjših zemljiščih, saj okrog enodružinskega objekta ponavadi ostane pas 4 metrov. Parcela je tako slabo izrabljena, pas zemljišča okrog objekta pa skoraj neuporaben.
Kljub temu, da velja, da enodružinski prostostoječ objekt nudi visoko stopnjo individualnosti, pa je v resnici pri prostostoječem objektu problem, da gledamo hiše sosedov na vse štiri strani objekta. Tako je tudi objekt in s tem naše aktivnosti bolj izpostavljene pogledom iz vseh strani.

Pri stanovanjskem dvojčku se dve enodružinski hiši stakneta, tako da dobimo en skupen volumen, enoti pa sta ločeni s skupno steno. Ker se obe enoti stakneta na meji, na drugi strani objekta ostane vsaj dvakrat večji pas parcele, ki se ga da bolje izrabiti. Tako nam ostane več uporabne parcele, ki se ga lahko uporabi za vrt, zelenico ali dvorišče.
V dvojčku pa smo tudi bolj umaknjeni pogledom okolice, na eni strani smo povsem zaščiteni s skupno steno, na drugi strani pa ostane več zemljišča, kamor lahko posadimo zelenje ali se drugače zavarujemo pred pogledi. Še posebej lahko individualnost zagotovimo z zamikanjem enot, tako lahko skrijemo pred pogledom soseda tako vhod ali teraso. Zamaknjena pa so tudi okna, saj fasadi obeh enot nista v isti ravnini.

Pri postavitvi stanovanjskega dvojčka na parcelo tako bolje izkoristimo prostor, kot pri prostostoječem stanovanjskem objektu in ohranimo več uporabne zunanje površine.